V Državnem zboru je bila dne 26.10.2023 sprejeta novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki je bila po sprejetem vetu Državnega sveta, potrjena ponovno v Državnem zboru z dne 07.11.2023. Novosti, ki jih prinaša novela ZDR-1D:
1. Subsidiarna odgovornost glavnega izvajalca v gradbeništvu za plače delavcem podizvajalca
Novela uvaja subsidiarno odgovornost glavnega izvajalca pri gradbenem projektu za plače delavcem podizvajalca. V kolikor podizvajalec kot delodajalec ne izplača plače svojemu delavcu, je za plačilo subsidiarno odgovoren glavni izvajalec.
2. Možnost zagovora delavca pred odpovedjo
Po novem bo moral delodajalec omogočiti delavcu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, da se izjavi o očitanih kršitvah, kar lahko delavec izkoristi v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila. Delodajalec mora omogočiti delavcu t.i. izjavo o očitanih kršitvah v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, razen če bi bilo to od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.
V roku 8 dni po zagovoru delavca mora delodajalec svojo odločitev sporočiti delavcu in jo tudi utemeljiti.
3. Pravica do odklopa
Novela zakona uvaja t.i. pravico do odklopa, kar pomeni, da mora delodajalec zagotoviti delavcu, da v času dnevnega počitka, tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela, ne bo na voljo delodajalcu. Novela zakona prepušča sprejem ustreznih ukrepov na raven kolektivnih pogodb in na raven delodajalca.
4. Zahteva delavca po boljši zaposlitvi
Delavec lahko delodajalcu predlaga drugo obliko zaposlitve, kadar je ta pri delodajalcu na voljo, z namenom varnejše zaposlitve in izboljšanih pogojev zaposlitve. Delavec bo lahko torej predlagal npr. sklenitev iz pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas ali sklenitev pogodbe za delovno mesto z ugodnejšimi pogoji dela, boljšo plačo, itd.
5. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja za nego otroka in oskrbo, delo od doma
Novela zakona uvaja možnost delavcu, ki neguje otroka do osmega leta starosti ali delavec oskrbovalec v primeru oskrbe, da predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Po poteku obdobja pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, se delovno razmerje nadaljuje na podlagi prej sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Novela uvaja tudi možnost delavca, da zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja vloži zahtevo za prožno ureditev dela, ki vključuje tudi delo od doma.
V primeru takšnih predlogov delavca, je določena obveznost delodajalca, da se odzove v roku 15 dni od podanega predloga delavca.
6. Pet dni na leto neplačanega dopusta za oskrbo in nego, prispevki v breme delodajalca
Novela uvaja dodatnih pet dni neplačanega dopusta v primeru oskrbe in nege družinskega člana ali osebe, s katero delavec živi v skupnem gospodinjstvu in potrebuje obsežnejšo nego in oskrbo iz zdravstvenih razlogov. Pred nastopom odsotnosti je delavec dolžan obvestiti delodajalca o odsotnosti in o razlogih za odsotnost, za katere mora predložiti ustrezna dokazila, s katerimi izkazuje razlog nege in oskrbe družinskega člana kot npr. zdravniško potrdilo, potrdilo centra za socialno delo in podobno.
7. Varstvo delavcev, ki so ob poteku odpovednega roka odsotni z dela zaradi bolezni ali poškodbe
Z novelo je nekoliko spremenjen odlog učinka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti v primeru, da je delavec ob poteku odpovednega roka odsoten zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. V teh primerih pogodba o zaposlitvi preneha s potekom zadnjega dneva odsotnosti, vendar največ šest mesecev po poteku odpovednega roka.
Za delodajalce bo takšna odsotnost delavca vseeno predstavljala obremenitev zaradi plačila prispevkov.
8. Podaljšan prenos letnega dopusta zaradi bolezni, poškodbe, porodniške ali dopusta za nego in varstvo
V primerih odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka se z novelo zakona podaljšuje prenos letnega dopusta z 31. decembra naslednjega leta na leto kasneje do 31. marca.
9. Omejitve poskusnega dela
Novela zakona določa trajanje poskusnega dela v primerih pogodbe o zaposlitvi za določen čas sorazmerno s pričakovanim trajanjem pogodbe o zaposlitvi in naravo dela. Če je sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas za isto delo, se vanjo ne sme več vključevati poskusnega dela.
10. Krajši rok za ponovne kršitve delavca
Predlog novele zakona na novo določa rok možne odpovedi o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če delavec znova krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja po tem, ko ga je delodajalec pisno opozoril na kršitev oziroma na neizpolnjevanje obveznosti.
Rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali če delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja po tem, ko ga je delodajalec že pisno opozoril na kršitev ali na neizpolnjevanje obveznosti, se z enega leta skrajšuje na šest mesecev. Skrajšuje se tudi rok v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti z dveh let na 18 mesecev.
11. Dodatno varstvo sindikalnih zaupnikov in ustanovitev posebnega sklada
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je za predstavnike delavcev v primeru, da predstavnik delavcev uveljavlja sodno varstvo, zadržana do odločitve sodišča na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. Med tem časom lahko delavec dela. V primeru prepovedi dela je upravičen do nadomestila 80% plače.
Novela zakona predvideva možnost ustanovitve posebnega sklada za povračilo izplačanih nadomestil plače delavcu za čas prepovedi opravljanja dela v času zadržanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je s strani sodišča ugotovljena zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
12. Dodatni dopust in možnost skrajšanega delovnega časa za žrtve nasilja
Novela zakona uvaja dodatnih pet delovnih dni plačanega dopusta letno ter možnost krajšega delovnega časa za žrtve nasilja za potrebe urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov pri institucijah ter za potrebe odpravljanja posledic nasilja v družini.
Delavec, ki dela krajši delovni čas in je žrtev nasilja v družini, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, medtem ko druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja veljajo kot za delavca, ki dela polni delovni čas.
13. Informacije o delovnem razmerju, informacije o plačilu in pravici do usposabljanja
Novela uvaja dodatne obveznosti delodajalcu, saj mora delavcu zagotoviti ustrezne informacije v pisni obliki o delovnem razmerju in informacije o plačilu, ki vključujejo vse sestavine plačila ter informacijo o morebitni pravici do usposabljanja.
14. Pobot obveznosti
Pri pobotu plačila za delo bo delodajalec moral pridobiti soglasje delavca za pobot, če bo hotel s svojo obveznostjo pobotati obveznost plačila tudi drugih prejemkov iz delovnega razmerja (na primer povračilo stroškov) in to ne bo omejeno le na plačo, kot je bilo urejeno do sedaj.
15. Napoteni delavci v tujino
Z novelo zakona bo moral delodajalec napotenim delavcem v tujino zagotoviti informacije o plačilu, do katerega je delavec upravičen v skladu s pravnim redom države gostiteljice. Delodajalec mora zagotoviti napotenim delavcem določene pravice po zakonodaji RS in kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, v kolikor so te pravice za napotenega delavca ugodnejše (pravice s področja plačila za delo , delovnega časa, odmorov in počitkov, nočnega dela, minimalnega letnega dopusta, varnost in zdravje pri delu in drugo).
16. Višje nadomestilo in boljša obveščenost delavca za agencijske delavce
Pri agencijskih delavcih na čakanju, se nadomestilo v višini 70% minimalne plače poviša na 80% plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal.
Agencijski delavec mora biti pisno obveščen o napotitvi na delo k uporabniku, pravicah in obveznostih pri uporabniku ter o pogojih dela.
17. Dodatna možnost izredne odpovedi s strani delavca
Po novem bo delavec lahko izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi tudi, če mu delodajalec ne bo izplačeval nadomestila plače.
Novela zakona prinaša pomembne dodatne pravice za delavce ter uvaja dodatne postopke v okviru delovnih razmerij, ki obremenjujejo delodajalce s povečanimi odgovornostmi. Za zagotovitev pravilnega izvajanja teh postopkovnih pravil ter za uresničevanje pravic delavcev zelo priporočamo, da se delodajalci posvetujejo s pravnim strokovnjakom – odvetnikom. S tem se ne le izognejo možnosti finančnih sankcij (denarnih glob), ki jih prav tako uvaja novela zakona v primerih kršitve pravic delavcevampak se zmanjšajo morebitne poslovne izgube v primeru sodnih sporov z delavci.
