Pet “plavih” – Trajajoča kršitev delavca?

»V PRIMERU TRAJAJOČE KRŠITVE SUBJEKTIVNI ROK ZA PODAJO IZREDNE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI NE ZAČNE TEČI ŽE PRVEGA DNE NEUPRAVIČENE ODOSTNOSTI«

Delodajalci se mnogokrat znajdejo v nezavidljivi, a nujni situaciji, ko edino rešitev predstavlja odpoved pogodbe o zaposlitvi. Skladno z določbo 109. člena ZDR-1 lahko slednji delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo z zakonom določeni razlogi in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Težava nastane takrat, ko delodajalec ne ve, ali izpolnjuje vse pogoje, da delavcu poda izredno odpoved ali ne.

Predmetni članek se nanaša na enega izmed z zakonom določenih odpovednih razlogov, in sicer tistega, ki določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Breme, ki je na delodajalcu pa je, da izredno odpoved poda znotraj zakonsko predvidenega roka, saj se v nasprotnem primeru šteje, da je odpoved nezakonita.

ZDR-1 v 2. odstavku 109. člena določa, da mora delodajalec podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Veliko delodajalcev ne ve, kdaj začne teči 30 dnevni subjektivni rok, zato mnogokrat odpovedi sploh ne podajo, čeprav so izpolnjeni vsi pogoji zanjo. V primeru, ko delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, rok ne začne teči niti prvi niti peti dan (razen v primeru, če je delavec neupravičeno izostal iz dela »zgolj« pet dni). Sodna praksa je namreč zavzela stališče, da v primeru trajajoče kršitve subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za vsak nov izostanek začne teči znova od dneva tega izostanka.

Če je torej delavec izostal iz dela od 01.01.2022 do 15.01.2022 in bi za vsakega od neupravičenih izostankov šteli, da je tožena stranka istega dne ugotovila kršitev povezano s tem izostankom, bi bila odpoved še vedno podana znotraj 30 dnevnega roka glede vseh izostankov z dela v času od 01.01.2022 do 15.01.2022, čeprav gre za 10 delovnih dni.

Zakaj ni pravilno šteti subjektivnega roka od prvega dne izostanka?

Ni mogoče šteti, da je delodajalec že s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela ugotovil razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prvih pet dni lahko delodajalec ugotovi le, da je delavec odsoten z dela, ne pa tudi, da je neupravičeno odsoten v prihodnjih dneh. Subjektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more začeti teči pred začetkom teka objektivnega roka, ta pa začne teči šele od nastanka razloga (to je v primeru vsaj petih zaporednih dni neupravičene odsotnosti delavca).

Zakaj je zagovor v primeru odsotnosti delavca nujen?

Pred izredno odpovedjo mora delodajalec skladno z določbo 2. odstavka 85. člena ZDR-1 delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku. Na zagovoru pa delavec lahko delodajalcu predoči zdravniško opravičilo, ki bi opravičilo celoten delavčev izostanek z dela. V tem primeru bi bila izredna odpoved pogodbe nezakonita, saj bi lahko bil razlog za odsotnost delavca tudi utemeljena bolniška odsotnost delavca.